APDEJT.si

Kolumbijska varuhinja človekovih pravic Iris Marín je pozvala predsednika Gustava Petroja, naj prekine zračne napade na uporniške skupine. Razkrila je, da je bilo v vojaških napadih oktobra in novembra ubitih najmanj pet najstnikov. Med žrtvami je tudi dekle, ki je umrlo v napadu na uporniško skupino FARC-EMC v provinci Arauca, ter štirje najstniki, ki jih je skupina prisilno rekrutirala in so bili ubiti v napadu v začetku oktobra.

Tri posebne poročevalke Združenih narodov so poslale uradno pismo vladi Črne gore, v katerem izražajo resno zaskrbljenost zaradi medijskih napadov visokih državnih uradnikov vladajoče Demokratske stranke Črne gore na odvetnika Veselina Radulovića in izvršno direktorico Akcije za človekove pravice (HRA), Teo Gorjanc Prelević. Poročevalke menijo, da so napadi neposreden odziv na njuno legitimno strokovno delo in uveljavljanje pravice do svobode izražanja.

Milomir Jaćimović že osmi dan gladovno stavka pred zgradbo Banovine, potem ko je izvedel, da lahko prevzame avtobus, ki ga je pripeljal pred zgradbo. Njegov sin je napovedal ponovno gladovno stavko, če mu bodo vozilo odvzeli. Dijana Hrka že šestnajsti dan gladovno stavka. Ekipa nujne pomoči je Jaćimoviću ponudila infuzijo, a jo je zavrnil. V znak podpore Jaćimoviću in Hrki se je pred Banovino ob 17. uri zbrala skupina ljudi.

Po navedbah pro-ruskega podzemlja naj bi ukrajinska varnostna služba (SBU) v Hersonu odprla tajne prostore za mučenje, kjer naj bi ljudi zadrževali do več tednov brez stika z zunanjim svetom.

Izrael je prejel posmrtne ostanke vojaka Hadarja Goldina, ki je bil ubit v Gazi leta 2014. Po forenzičnih preiskavah so potrdili, da gre res za njegove posmrtne ostanke. Goldin je bil ubit dva uri po začetku premirja v vojni med Izraelom in Hamasom.

Greenpeace je v Berlinu s svetlobno predstavo na televizijskem stolpu opozoril na potrebo po ambicioznejših podnebnih ciljih. Organizacija je želela ustvariti podobo goreče Zemlje in tako izraziti zaskrbljenost nad trenutnimi podnebnimi prizadevanji.

Izrael je Ministrstvu za zdravje v Gazi predal trupla 15 Palestincev, kar je del dogovora o prekinitvi ognja. Hamas je pred tem izročil truplo izraelskega talca. Medtem pa je vojna med Izraelom in Hamasom v Gazi zahtevala že več kot 69.000 palestinskih življenj. Članek opisuje tudi usodo palestinske družine, ki je živela mirno življenje v Gazi, dokler je ni prizadela vojna.

Kljub premirju v Gazi je izraelska vojska ubila dva Palestinca, vključno z otrokom, v južni Gazi. Dodatno je neeksplodirano izraelsko orožje ubilo še enega otroka v Khan Younisu. Izrael je oblastem v Gazi predal trupla 15 Palestincev v zameno za posmrtne ostanke izraelskega vojaka, ubitga leta 2014. Poročilo iz Ženeve navaja, da je bilo od začetka premirja ubitih povprečno osem Palestincev dnevno.

Od začetka vojne v Gazi je v izraelskem priporu umrlo najmanj 98 Palestincev, pri čemer organizacije za človekove pravice opozarjajo na mučenje in zanemarjanje zdravstvene oskrbe ter pozivajo k mednarodni preiskavi. ZDA in Izrael načrtujejo prihodnost Gaze, vendar brez sodelovanja Palestincev. Odbor OZN opozarja na genocidne prakse Izraela in njegove širitvene načrte.

Izraelska nevladna organizacija za človekove pravice je objavila, da je od začetka vojne v Gazi oktobra 2023 umrlo najmanj 98 Palestincev v izraelskih priporih. Organizacija poroča o mučenju, zanemarjanju zdravstvene oskrbe in poziva k mednarodni preiskavi. Ugotovili so, da je najmanj 46 ljudi umrlo v zaporih, 52 pa v vojaškem priporu.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je poudarila, da je priznanje Palestine ključno za napredek, ter opozorila na nevarnost, ki jo predstavlja širitev izraelskih naselbin za obstoj palestinske države. Izpostavila je, da bo Slovenija podpirala rešitev z dvema državama. Hkrati je strokovnjakinja ZN Francesca Albanese obtožila 63 držav, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo in Italijo, sokrivde pri domnevnem genocidu v Gazi, ter pozvala k pravnim posledicam za odgovorne.

Jared Kushner in Benjamin Netanjahu sta se sestala v Jeruzalemu, da bi razpravljala o naslednji fazi krhkega premirja v Gazi s podporo ZDA. Srečanje je potekalo ob koncu prve faze premirja.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN začele pogajanja o resoluciji, ki podpira mirovni načrt Donalda Trumpa za Gazo in predvideva dvoletni mandat za prehodni upravni organ ter mednarodne stabilizacijske sile. Izrael hkrati od ZDA zahteva pisna zagotovila o vojaški svobodi delovanja v Gazi in podporo, če mednarodne sile ne bodo uspele razorožiti Hamasa. Predlagana resolucija naj bi demilitarizirala Gazo in napotila večnacionalne sile, vključno z arabskimi državami.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je objavila poročilo, ki opisuje, kako so bili venezuelski migranti, ki so jih ZDA poslale v strogo varovani zapor Cecot v Salvadorju, podvrženi mučenju, spolnemu nasilju in drugim zlorabam. Migrante so v zaporu zadrževali štiri mesece. V poročilu je omenjen prenos 252 Venezuelcev v zapor Cecot marca in v začetku aprila.

Izrael je bil pozvan, da Komisiji Združenih narodov proti mučenju pojasni obtožbe o mučenju in nečloveškem ravnanju s palestinskimi zaporniki, zlasti po 7. oktobru 2023. Poročila ZN, izraelskih, palestinskih in mednarodnih nevladnih organizacij kažejo na stopnjevanje mučenja po začetku vojne v Gazi. Medtem je ameriški diplomat Marco Rubio izrazil optimizem glede sprejetja resolucije Varnostnega sveta ZN o mednarodnih stabilizacijskih silah v Gazi.

Na podnebni konferenci COP30 v Belému so protestniki poleg blokade vhoda izvedli tudi protestno parado s kostumi. Nekateri so nosili črne obleke, ki simbolizirajo pogreb fosilnih goriv, drugi pa rdeče majice, ki predstavljajo kri okoljevarstvenikov. Za soboto je napovedan shod tisočih protestnikov, ki zahtevajo "prave rešitve" za globalno segrevanje.

Indonezija je nekdanjega predsednika Suharta posthumno razglasila za narodnega heroja, kar je sprožilo ogorčenje in proteste zaradi njegove avtoritarne vladavine in sporne zapuščine režima Novega reda.

Tanzanijska policija je izpustila štiri visoke opozicijske voditelje, ki so bili aretirani zaradi domnevne vloge v smrtonosnih protestih po spornih splošnih volitvah prejšnji mesec. Opozicijska stranka CHADEMA je sporočila, da so protesti, ki so izbruhnili po razglasitvi zmage predsednice Samie Suluhu Hassan z skoraj 98 % glasov, državo pahnili v največjo politično krizo v zadnjih desetletjih. CHADEMA in nekateri aktivisti za človekove pravice trdijo, da je bilo aretiranih več kot 1000 ljudi.

Dijana Hrka, mati pokojnega Stefana Hrke, je vstopila v šesti dan gladovne stavke pred Narodno skupščino v Srbiji. Poročali so, da je prehlajena in se počuti izčrpano. Podporo ji izrekajo srednješolci, študenti in drugi državljani. Promet v bližini skupščine je delno oviran, študenti pa so prenočevali v šotorih. Nekateri študenti iz Niša so bili pridržani.

Izrael nadaljuje z napadi na Gazo in Zahodni breg kljub prekinitvi ognja. V napadih so bili ranjeni civilisti, uničene hiše. V Himalaji je plaz zahteval življenja sedmih planincev. Generalni sekretar OZN António Guterres je pozval k ustavitvi nasilja v Sudanu, kjer razmere postajajo neobvladljive. V Grčiji kmetje protestirajo zaradi visokih stroškov proizvodnje in zahtevajo pomoč države pri obvladovanju bolezni pri živini.

Predsednik Kenije je imenoval Claris Awuor Ogangah-Onyango, predsednico Kenijske nacionalne komisije za človekove pravice (KNCHR), za podpredsednico strokovne skupine za odškodnine žrtvam demonstracij in javnih protestov. Imenovanje je začelo veljati 4. novembra 2025. Nadomestila je Faith Odhiambo.

YouTube je izbrisal več kot 700 videoposnetkov, ki dokumentirajo domnevne izraelske kršitve človekovih pravic v Gazi in na Zahodnem bregu. Izbrisani so bili tudi kanali treh pomembnih palestinskih skupin za človekove pravice, potem ko so jih ZDA sankcionirale. Videoposnetki naj bi dokumentirali zlorabe.

ZDA so Varnostnemu svetu Združenih narodov predložile predlog resolucije o umiku sankcij proti sirskemu predsedniku Ahmedu al-Šaraaju in ministru za notranje zadeve Anasu Hatabu. To se je zgodilo pred načrtovanim srečanjem sirskega predsednika s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom v Beli hiši.

Nekdanja generalmajorica Yifat Tomer-Yerushalmi, do prejšnjega tedna najvišja pravnica izraelske vojske, je bila aretirana in se znašla v središču škandala. V Izraelu se pojavljajo obtožbe, da je posilstvo palestinskih zapornikov upravičeno.

Izraelski minister za dediščino, Amichai Eliyahu, je zahteval aretacijo novinarja Guya Pelega, ki je objavil posnetke spolne zlorabe palestinskega zapornika. Eliyahu je Pelega celo ogrozil in mu obljubil, da bo poskrbel za njegovo varnost. Televizija Kanal 12 je lani objavila posnetke, na katerih so bili izraelski vojaki, ki so spolno zlorabljali palestinskega zapornika.

Tanzanijska predsednica Samia Hassan je napovedala uradno preiskavo o ubojih, ki so se zgodila med protesti ob volitvah prejšnji mesec. Oblikovala je preiskovalno komisijo, ki bo preiskala dogodke med volilnim tednom, po obtožbah, da je njena vlada povzročila nemire.

Tanzanijska predsednica Samia Suluhu Hassan je napovedala ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo preiskala uboje, do katerih je prišlo med protesti po volitvah prejšnji mesec. Opozicija trdi, da je bilo ubitih na stotine ljudi, vendar uradno število žrtev ni znano.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je napovedalo preiskavo domnevnih grozodejstev, ki so se zgodila v sudanskem mestu Al-Fašir. To sledi poročilom o nasilnih zločinih v mestu, ki ga je preplavila milica RSF (Rapid Support Forces). Hkrati Združeni narodi poročajo o desettisočih ljudeh, ki bežijo iz regije Kordofan zaradi strahu pred spopadi.

Samia Suluhu Hassan je prisegla za drugi mandat kot predsednica Tanzanije po spornih volitvah, ki so jih zaznamovali nasilni protesti. Volitve so bile sporne, dve glavni tekmici pa sta bili izločeni iz kandidature. Slovesnost je potekala ob strogih varnostnih ukrepih, opozicija pa jo je označila za prevaro.

Tanzanijska opozicija je obtožila policijo, da je po spornih volitvah, ki so jih zaznamovali protesti, skrivaj odstranjevala trupla stotin protestnikov, ubitih med zatrtjem demonstracij. Predsednica Samia Suluhu Hassan je kljub opozorilom o stotinah žrtvah zanikala obseg nasilja in bila slovesno zaprisegla.

Po zmagi 92-letnega predsednika Paula Biye na nedavnih volitvah je opozicijski voditelj pozval državljane Kameruna k protestnemu zaprtju, zaradi česar so se nekatera mesta izpraznila.

Iz sudanskega mesta Fašer prihajajo poročila o grozodejstvih, ki jih izvaja paravojaška skupina Rapid Support Forces (RSF), povezana z Združenimi arabskimi emirati. Pripadniki RSF naj bi izvajali poboje civilistov in jim onemogočali dostop do vode, hrane in zdravstvene oskrbe, kar spominja na ravnanje izraelskih sil v Gazi.

Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je pozval premierja Netanjahuja, naj aretira palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in izvede "ciljne likvidacije" palestinskih uradnikov, če bo OZN podprl palestinsko državo. Palestinsko zunanje ministrstvo je obsodilo Ben-Gvirjevo spodbujanje k umoru Abasa. ZN je sprejel ameriški načrt za Gazo, ki vključuje določbe o palestinski državnosti.

Agencija ZN za enakost spolov opozarja, da je v vojni raztrganem Sudanu posilstvo verjetno uporabljeno kot orožje vojne, samo dejstvo, da si ženska, pa je »močan napovednik« lakote, nasilja in smrti.

Na vzhodu okupiranega Zahodnega brega je šest beduinskih družin zapustilo svoje domove v Jerihi zaradi ponavljajočih se napadov Izraelcev, ki si prisvajajo palestinsko zemljo. Družine so se odločile za odhod zaradi onemogočenega dostopa do osnovnih virov preživetja in rednih napadov.

Vodja diplomatske službe EU, Kaja Kallas, je izjavila, da bi lahko do leta 2030 v Evropsko unijo vstopile nove države, med njimi Albanija, Moldavija, Ukrajina in Črna gora.

Izraelski vojni izdatki so v zadnjih dveh letih dosegli 76,3 milijarde dolarjev, pri čemer finančno ministrstvo opozarja na slabo upravljanje sredstev. Kljub nedavnemu premirju pa so izraelske sile izvedle zračne napade v Gazi, kjer so ciljale na posameznika, ki se je približal vojakom. Izraelska vojska trdi, da je posameznik prečkal "rumeno črto" in predstavljal grožnjo.

Nekdanjega srbskega košarkarskega reprezentanta in aktivista Vladimirja Štimca so aretirali v Beogradu, pred stavbo Radio-televizije Srbije (RTS). Posnetki aretacije so se razširili po družbenih omrežjih. Pred aretacijo je Štimac Vučića označil za 'slino in foliranta'.

Številni športniki so se pridružili organizacijam za človekove pravice in pozvali Zvezo evropskih nogometnih združenj (UEFA), da začasno izključi Izrael zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic.

Približno 200 borcev Hamasa je bilo ujetih v njihovih lastnih tunelih pod južnim delom Gaze, ki je trenutno pod nadzorom izraelske vojske.

Po spornih volitvah v Kamerunu 12. oktobra 2025 so oblasti odgovorile z množičnimi aretacijami protestnikov in uporabo smrtonosne sile, poroča Human Rights Watch. Ustavni svet je 27. oktobra razglasil zmago aktualnega predsednika Paula Biye z 53,66 odstotka glasov. Notranji minister Paul Atanga Nji je sporočil, da je bilo aretiranih 800 ljudi in ubitih 16 med spopadi z varnostnimi silami.

Izraelske oblasti so napovedale načrte za izgradnjo dveh stavb na območju tržnice v Hebronu. Palestinska občina Hebron je potrdila, da so izraelske oblasti odobrile načrte kljub nasprotovanju lokalnih oblasti.

Podjetje Google je obtoženo, da je z orodjem za umetno inteligenco Gemini nezakonito sledilo zasebni komunikaciji uporabnikov Gmaila. Obtožbe se nanašajo na kršitve zasebnosti pri uporabi orodja Gemini za spremljanje sporočil in videokonferenc.

Kamerunske varnostne sile so ubile 48 civilistov med odzivom na proteste proti ponovni izvolitvi predsednika Paula Biye, najstarejšega vladarja na svetu, so sporočili Združeni narodi. Informacije je agenciji Reuters posredovalo dvoje virov pri ZN.

Združene države Amerike pritiskajo na Varnostni svet ZN, da odpravi sankcije proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaiju in visokim uradnikom, vključno z ministrom za notranje zadeve, pred njegovim obiskom v Beli hiši prihodnji teden.

Na 43. generalni konferenci Unesca v Samarkandu je bil 6. novembra 2025 Kirov valj priznan kot eden prvih svetovnih dokumentov o človekovih pravicah. Države članice Unesca so dokument potrdile.